Omemba: Sabina Kogovšek

»Na drobce resničnosti, na poetične trenutke ali na prvi pogled manifestne izjave?«

»Poslušati, dihati, razviti vsako besedo, drobec, pomensko oporo.«

»Njegove brezkompromisne, radikalne pesmi še naprej navdušujejo in navdihujejo tako bralce kot ustvarjalce.«

»Saj vsi ljubimo proste poglede, modre otoke, knjige in borovnice, kajne?«

»Jezik je zame nenehno nedosegljivo, hrepeneče zaželeno, sanjski kraj, oder resničnosti in režiser ob njem.«

»Moje telo je odvečno. Izstopiti moram iz njega in se gol kot beseda vtihotapiti mednje. Beseda sredi besed.«

»Najhuje je, da ne veš. In iščeš.«

»Ne bom več ropal. To je preveč trd kruh zame.«

»Sovraštva so bili deležni zdravniki, ki so bili prepričani o resničnosti okuženja, ki so svetovali varnostne odredbe in skušali vcepiti vsem svojo bolestno gotovost. Najbolj obzirni ljudje so jim očitali lahkovernost in trmo. Za vse druge je bilo to očitno sleparstvo, spletka, zasnovana za izkoriščanje javnega strahu.«

»Vam rečem – signor Orwell je bil genij. Dobro je vedel, da se enakost, kapital-korporativizem, razbohotita vsepovsod – in kjer se ne – bog pošlje žveplo in dež, za novo Sodomo, novo Gomoro … Bil je genij. In pika. Je vedel, da je za vsako stvar potreben čas: morala se je razviti trdna demokracija 21. stoletja.«

»Čaka te noč v tej dolini, pohiti in spusti se hitreje od prestrašene jerebice. Ni piša, ki bi zganil pero. To tvojo preselitev dokazuje vrana, ki spremlja priseljence do meje noči.«

»Vidno prestrašen se prebudi iz spanca, v majhni enoprostorni brunarici. Leži na zelenkasti perzijski preprogi in počuti se, kot da ga je neka peščena ura golega izvrgla skozi dno, vendar namesto peska nanj navrgla kup bolečin. To bo najbrž zato, ker je spet popil preveč tistega cvička, ki mu ga je bil podaril prijatelj iz samostana.«

»Kipar, če je pri nas še v taki čisli, ustvari to samo, kar marmor skriva, le to izkleše roka utrudljiva, ki se njegovi pokori zamisli.«

»Sovraštva so bili deležni zdravniki, ki so bili prepričani o resničnosti okuženja, ki so svetovali varnostne odredbe in skušali vcepiti vsem svojo bolestno gotovost.«

»Vam rečem – signor Orwell je bil genij. Dobro je vedel, da se enakost, kapital-korporativizem, razbohotita vsepovsod – in kjer se ne – bog pošlje žveplo in dež, za novo Sodomo, novo Gomoro … Bil je genij. In pika.«

»Moji starši niso nikoli doumeli Stephenove smrti, kajti zanjo ni obstajal nikakršen razlog; oziroma nikakršen razlog, ki bi bil kakor koli povezan z njim.«

»Čaka te noč v tej dolini, pohiti in spusti se hitreje od prestrašene jerebice. Ni piša, ki bi zganil pero.«

»Vidno prestrašen se prebudi iz spanca, v majhni enoprostorni brunarici.«

»Samo v bližini smrti se živi zares.«

»Na začetku pisanja besedila sem razmišljala o tem, ali se res vsi mladi z veseljem odselijo iz domačega (manjšega) kraja v drugo (večje) mesto.«

»Vprašala sem se, koliko se poslušamo med sabo v nekem vsakodnevnem pogovoru in ali sploh slišimo, kaj nam sogovorec govori.«

»Vsak obisk domačega kraja prinese spomine na odraščanje, na prve simpatije, ljubezni v okolju, ki ti je domače in obenem 'premajhno'.«

»Periferen ali metropolitanski? Je možna izbira samo ena? Ali pa si lahko sočasno oboje?«

»Provinca je zgolj v glavah ljudi. In to drži kot pribito.«

»Nekaj zelo lepega, močnega in transformativnega je v tem, ko se uzremo v bolečini. Strahu. Jezi. Žalosti. Upanju. Stik s temi globokimi čutenji nosi posebno avro lepote in mehkobe. Ranljivosti in dostopnosti.«

»Bili smo revni, vendar obdani s knjigami.«

»Včasih se tako nenadoma pojavi, ne da bi pomislil nanjo, nekoliko mi dela družbo in potem izgine, kakor je prišla, in potem sem spet sam.«

»En dan bitke in napredovanje, ki so ga optimistično napovedovali, in protiudarec, ki so si ga obetali, sta se sprevrgla v 'utrdite Havre'.«

»… kaj vse naredi en pogovor / kava nasmeh in objem / (in nekaj minut mačje preje)«

»Raziskovati, kako zlagani smo v resnici, pogledati, ali so odrasli lahko bolj otročji kot otroci, prikazati, kako nihče ne prevzema odgovornosti za stvari, ki jih izreče, nihče se ne opraviči.«